Zgodovina šole

Leta 1867 je bila v vasi ustanovljena prva čitalnica, kjer so se ljudje zbirali, se učili branja, brali knjige in se tako izobraževali. Današnja podružnična šola ima korenine že v času Avstro-Ogrske. Prva vaška šola je po pripovedovanju imela svoj sedež v zaselku Lojkači, v stanovanjski hiši. O tem še danes pričata portreta učitelja in učenca, ki krasita fasado domačije Lojkovih. Kasneje je šola dobila nove prostore ob glavni cesti, tik ob cerkvi Sv. Vida. Obiskovali so jo učenci iz Črnič in Raven. Pod Avstro-Ogrsko je bilo šolstvo povezano z verskim poukom, velik poudarek pa je bil tudi na pouku računstva, lepopisa in telovadbe. Učitelji so učili tudi sadjarstvo, predvsem cepljenja sadnega drevja. Pouk je potekal v slovenskem jeziku. V času italijanske okupacije je pouk potekal v italijanskem jeziku. Med drugo svetovno vojno je bila stavba poškodovana in kasneje obnovljena. Na mestu, kjer stoji današnje šolsko poslopje, je bila najprej mišljena izgradnja zadružnega doma, potem pa se je pokazala potreba po večjih šolskih prostorih in so spodnje prostore nadgradili z učilnicami in stanovanji za učitelje. Stavba je v osnovi še vedno takšna, kot je bila takrat. V šolskem letu 1965/1966 se je Osnovna šola Črniče priključila k Osnovni šoli Dobravlje, postala je podružnična šola za učence iz vasi Črniče, Ravne, Selo, Batuje, Gojače in Malovše, kar je še danes.