Na naši podružnični šoli se čez celo šolsko leto zelo posvečamo motivaciji za branje, učenju bralne tehnike, razumevanju prebranega ter reševanju nalog različnih ravni bralnega razumevanje. Le na tak način lahko učenci napredujejo in uporabljajo branje za učenje in ustvarjanje. V mesecu januarju smo pripravili tematsko razstavo Branje za znanje, kjer smo razstavili izdelke učencev v okviru ene od dejavnosti posameznega razreda.
Učenci 1. razreda so ob branju pravljice Mojca Pokrajculja spoznavali poklice, s katerimi so se predstavili junaki v pravljici. V obliki »ribje kosti« so učenci pravljičnim junakom poiskali (narisali) poklic, ki so ga opravljali, nato pa so zraven narisali še pripomoček, ki ga v tem poklicu potrebujejo. Rusko pravljico Babica zima so prikazali v obliki stripa s kratkimi zapisi (samostojno) v oblačkih. Razumevanje pravljice so prikazali z risanjem prostora (babičine bajtice) in junakov. V pravljico so dodali tudi sebe in povedali, kaj so počeli pri babici Zimi, kaj so jo prosili.
Učenci 2.razreda so večinoma usvojili branje malih tiskanih črk. Izbirali so med besediloma Anžetova zabava in Manca. Besedilo večkrat prebrali. Na zastavljena vprašanja so učenci najprej ustno odgovarjali. Nato so učenci odgovore poiskali v besedilu in jih podčrtali z različnimi barvami. Sledilo je zapisovanje odgovorov na učni list.
V 3. razredu so pri brali odlomek z naslovom Silvestrov večer v vili Čira Čara iz knjige Pika Nogavička. O besedilu so se pogovarjali, odgovarjali na zastavljena vprašanja, potem pa so učenci samostojno zapisali nadaljevanje zgodbe. Brali so ljudsko pripovedko Revna deklica in kralj Matjaž, nato pa reševali naloge različnih težavnostnih stopenj v povezavi z besedilom.
Učenci 4. razreda so brali knjigo Nataše Konc Lorenzutti Kakšno drevo zraste iz mačka, se pogovarjali in opisovali junaka ob pomoči miselnega vzorca in ključnih besed. Sledilo je delo ob učnem listu, ki je zajemal naloge z različnih nivojev bralnega razumevanja. Po pogovoru so samostojno oblikovali in zapisali en dogodek iz njihovega družinskega življenja, na katerega so pomislili ob branju knjige. Sledilo je še likovno poustvarjanje na temo Kakšno drevo zraste iz mačka (domišljijski motiv). Učili so se tudi opisovanja živali ter ob pomoči ustrezne literature sami oblikovali miselni vzorec in preglednico in opis živali. Besedilo so prepisali na računalnik in ga opremili s fotografijo živali.
Učenci 5. razreda so brali zgodbo Nenavadno potovanje male Ane pisateljice Susan Smith Nash. Zgodba govori o izgubi, odraščanju, iskanju prave poti in ciklu življenja. Mali Ani na poti odraščanja s svojo modrostjo pomagajo medved, puma in orel, izgubo matere uravnoteži s sinkom, novim članom v verigi življenja, ki jo pričaka pred domačo hišo. Ljubezen in modri nasveti nam pomagajo na poti življenja. Učenci so po pogovoru in občutkih po branju najprej reševali učni list, ki je vključeval naloge različnih ravni bralnega razumevanja, opisovali so glavno junakinjo in jo ilustrirali. Svoje razumevanje prebranega so nadgradili z literarnim poustvarjanjem – napisali so besedilo Izgubil sem se v Aninem čarobnem gozdu. Nastali so zanimivi domišljijski zapisi.
